2.7.2008

Mejniki v razvoju koles

Vsak od nas seveda pozna kolo. Veliko, malo, otroško, pa mestno in gorsko... Najverjetneje smo skoraj vsi tudi že kolesarili. Redno kolesarijo mnogi, eni vsak dan v službo, drugi rekreativno, tretji športno aktivno. Še več nas je takih, ki kolesarimo le ob koncih tedna in ko nam dopušča čas. Ampak eno drži, kolo poznamo vsi. Kako pa je nastalo? O tem govori zgodovina kolesa in kar nekaj mejnikov je v tej zgodovini zanimivih in pomembnih.

Okroglo in nežno
Splošno je znano, da so gume iz kavčuka. Tega so v Evropo prinesli iz Brazilije. V času Marije Terezije so ugotovili, da je uporaben za radiranje, kakšne druge uporabne vrednosti pa v prvem hipu niso videli. Šele v 19. stoletju, natančneje leta 1839, je Charles Goodyear iznašel vulkanizacijo in s tem ustvaril obstojno gumo. To je bila pomembna prelomnica, ki jo je leta 1887 izpopolnil Škot Boyd Dunlop, ko je izumil prvo pnevmatično kolo in to za svojega sina, ki ga je hotel obvarovati pred tresljaji na kamnih. Dunlopov patent so kasneje sicer razveljavili, ker je Robert William Thornson dokazal, da je že prej izumil napihljivo kolo in da torej Dunlop ni prvi izumitelj. Toda dejstvo je, da je podjetje Dunlop Pneumatic Tyre Co Ltd prvo proizvajalo napihljive gume za kolesa, brez česar si danes kolesa seveda sploh ne predstavljamo.

Joj prejoj, kako ustavit se takoj?
Z zavoro, seveda! Prva kolesa, ki so se lahko pohvalila z zavoro, so kolesa ''penny-farthing''. Te zavore se delovale na sistemu vzmeti tako, da jo je uporabnik pritisnil ob sprednje kolo. Prve takšne zavore so bile nožne, nato so jih predelali na ročno zavoro. Žal zavore niso delovale varno, v dežju pa sploh ne in najboljši način, kako ustaviti kolo je bil, da je kolesar skočil s kolesa. Seveda so bile take vragolije rezervirane bolj za mlade ne pa za splošno uporabo. Šele z iznajdbo gum so nastale možnosti za izum zavor na platiščih. To pa so zavore, ki jih uporabljamo tudi še danes.

Ne bom hodil, bom poganjal!
Do Leta 1860 se je kolo poganjalo z nogami, tega leta pa sta Francoz Pierre Michaux in Pierre Lallement izumila drugačno kolo, ker sta pedale dodala na sprednje kolo. Za tem so se vnele polemike in izvajali so se poizkusi na temo ali naj bodo pedali na sprednjem ali zadnjem kolesu. In nastal je velociped(predhodnik kolesa), ki ga je leta 1869 predstavil Škot Thomas McCall.

Hitreje z isto močjo
Prva kolesa so se poganjala na sistemu direktno pritrjenih pedal na sprednje kolo. ''Panny-farhing'' je imel spredaj veliko kolo, in sicer zato, da je povečal hitrost. Ker ni bilo prenosnega mehanizma, je bila ta namreč direktno vezana na velikost kolesa. Manjkal je namreč še en člen – veriga. Safety bicycle, prvo kolo z verigo, je prenos moči ustvaril preko zobnikov in s tem omogočal hitro potovanje z manjšimi kolesi. Zanimiva so bila tudi kolesa, ki so imela dvostransko zadnje kolo, z dvema različnima zobnikoma na vsaki strani. Da bi lahko menjal prestavo, je moral kolesar kolo ustavit, sestopiti in obrniti kolo. Danes takšna kolesa srečamo samo še v muzejih. Razvoj pa je šel seveda naprej. Pomembni mejnik predstavljata iznajdba menjalnika in račna (prostotečna kaseta), ki sta bili pogoj za razvoj menjalnega sistema. Sistem prestavljanja, ki ga uporabljamo danes, se imenuje Derailleur in je bil prvič predstavljen že v danes 19. stoletju. Kljub temu pa so moderni jermensko-upravljalni sistem prestavljanja izumili šele leta 1950. In tega uporabljamo še danes.

Nekateri še danes radi poganjajo starodobnike
Čeprav radi pogledujemo za novostmi, za lahkimi in hitrimi kolesi, je poseben čar opazovati tudi stara, zgodovinska kolesa. In tudi letos bomo imeli na Poli maratonu to priložnost. Z nami bodo namreč člani in članice Društva starodobnikov Dimič z mnogimi starimi »kolajsli«. Čeprav niso najbolj hitri, kar je danes pomembno in želeno, pa so lepi, romantični, včasih smešni, gotovo pa poučni in vredni ogleda. Poglejte si jih, in še prijatelje pripeljite.

Vse se spreminja, tudi kolesa - ko nas vrti čas kolesa.

Tilen Mrgole, Di@log Co.



Arhiv novic